Na prvi pogled se lahko zdi, da sta vlogi zavarovalnega zastopnika in zavarovalnega posrednika podobni, saj sta obe povezani s sklepanjem zavarovanj. V praksi pa gre za dve različni funkciji, ki imata različen položaj na trgu in različno vlogo pri zastopanju interesov stranke.
Kdo je zavarovalni zastopnik?
Zavarovalni zastopnik praviloma deluje v imenu in za račun zavarovalnice. Njegova naloga je predstavitev in sklepanje zavarovalnih produktov zavarovalnice, ki jo zastopa.
Kdo je zavarovalni posednik?
Zavarovalni posrednik pa deluje neodvisno in v interesu naročnika. Njegova naloga je, da pregleda potrebe stranke, analizira obstoječa zavarovanja, oceni tveganja ter poišče rešitve, ki so za naročnika najbolj ustrezne. Pri tem lahko primerja ponudbe različnih zavarovalnic in predlaga takšno rešitev, ki najbolj ustreza dejavnosti, izpostavljenostim in ciljem podjetja.
Ta razlika je za podjetja zelo pomembna. Pri zahtevnejših zavarovalnih programih namreč pogosto ni dovolj le osnovna ponudba, temveč je treba preveriti tudi:
- ali so kritja res ustrezna,
- ali so pogoji primerljivi,
- ali obstajajo omejitve, ki jih podjetje morda spregleda,
- ali je mogoče doseči boljše razmerje med premijo in obsegom zaščite.
Podjetja se soočajo z različnimi tveganji, ki so odvisna od njihove dejavnosti, organizacije poslovanja, premoženja, odgovornosti, zaposlenih, logistike, pogodb in včasih tudi mednarodnega poslovanja. Zato je pomembno, da zavarovalne rešitve niso izbrane površno, temveč na podlagi strokovne presoje. Prav tukaj je vloga zavarovalnega posrednika posebej pomembna.
Neodvisni posrednik ne pomaga le pri izbiri zavarovanja, ampak tudi pri rednem pregledu obstoječega zavarovalnega programa, usklajevanju sprememb, obnovah polic ter podpori ob škodnih primerih. Njegova vrednost se zato ne pokaže le ob sklenitvi police, ampak skozi celotno obdobje sodelovanja.
Za podjetja je sodelovanje z zavarovalnim posrednikom pogosto smiselna izbira predvsem takrat, ko želijo:
- objektivno primerjavo ponudb več zavarovalnic,
- strokovno pomoč pri zahtevnejših tveganjih,
- pregled nad obstoječimi zavarovanji,
- dolgoročno optimizacijo zavarovalnega programa,
- podporo ob škodnih primerih.
Razlika med zastopnikom in posrednikom torej ni zgolj v nazivu, temveč predvsem v tem, komu je posamezni strokovnjak zavezan. Prav zato je pomembno, da podjetje že na začetku razume, kdo zastopa njegove interese in kakšno podporo lahko v praksi pričakuje.
Zaključek
Če podjetje želi neodvisen strokovni pristop, primerjavo različnih rešitev in podporo pri celotnem upravljanju zavarovanj, je sodelovanje z zavarovalnim posrednikom praviloma najprimernejša izbira.